Veleposlaništvo RS Pariz /Novice /
22.10.2015  

Umrl je dr. France Bučar

Včeraj je v 93. letu starosti umrl predsednik prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar.

BUČAR, France (Bohinjska Bistrica, 2. 2. 1923, Ljubljana, 20. 10. 2015), partizan, pravnik, publicist in politik. Med drugo svetovno vojno je bil kot dijak najprej zaprt s strani Italijanov in nato še Nemcev. Po pobegu iz Nemčije se je pridružil Narodno osvobodilni borbi. Doktoriral je leta 1956 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. S pedagoškim in raziskovalnim delom se je začel ukvarjati kot izredni profesor (1967–78) na Katedri za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Posvetil se je problematiki javne uprave (Pot napredka 1961, Uvod v javno upravo 1969), kasneje pa tudi vprašanjem gospodarstva in upravljanja organizacij nasploh (Podjetje in družba 1972). Zaradi knjige Podjetje in družba je bil 1978 po odločitvi CK KPS odstranjen z ljubljanske univerze. V obdobju disidentstva se je ukvarjal s politologijo in etiko (Resničnost in utvara 1986), sodeloval je pri nastajanju 57. številke Nove revije, leta 1988 pa je nastopil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Sodeloval je tudi pri pisanju slovenske ustave. V času osamosvojitve je bil predsednik prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije: od 9. maja 1990 do 23. decembra 1992. Upokojil se je leta 1996.

V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je izdal knjigi Ujetniki Preteklosti (1995) in Demokracija in kriza naših ustavnih institucij (1998). V zadnjem obdobju je izdal naslednje knjige: Porušena harmonija sveta (2003), Na novih razpotjih (2006), Rojstvo države: izpred praga narodove smrti v lastno državnost (2007), Slovenci in prihodnost: slovenski narod po rojstvu države (2009), Čas velikih sprememb (2011) in Temelji naše državnosti (2012). Od leta 1999 je bil zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Leta 1992 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2008 pa red za izredne zasluge Republike Slovenije. Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora.

Politično delovanje:

Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako eden vodilnih osebnosti slovenske osamosvojitve. Leta 1992 je bil izvoljen v Državni zbor, kjer je bil član Komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (predsednik), Odbora za mednarodne odnose in Odbora za obrambo. Leta 1994 je neuspešno sodeloval na lokalnih volitvah za župana Ljubljane.  Leta 2002 je neuspešno kandidiral na volitvah za predsednika republike. Bil je predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Iz nagovora ob izvolitvi za predsednika Skupščine Republike Slovenije:
»S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«

Več na spletnem portalu Državnega zbora.

V spomin na velikega državnika, domoljuba, mogočnega rojaka, smo na Veleposlaništvu RS v Parizu odprli žalno knjigo. Vanjo se lahko vpišete danes, v četrtek 22. 10., od 14h do 17h in jutri, v petek, 23. 10.,  od 10h do 15h.